Kila trebušne stene
staro grško Hernia – slovensko tudi Pruht
je hiba na trebušni steni, skozi katerega izstopa črevo, maščevje ali katerikoli drugi organ iz trebušne votline pod kožo. Pojavlja se lahko kot prirojena (od rojstva in se izrazi lahko tudi kasneje) ali pridobljena (z degeneracijo vezivnega tkiva). Pogostejša je pri moških, lahko pa se pojavi tudi pri ženskah (razmerje 9:1).
Najpogostejša mesta so:
- Dimeljsko-stegenski predel
- okoli popka
- v pooperativni brazgotini.
Kila je stanje, ki ne potrebuje nujnega operativnega zdravljenja, razen v primeru vkleščenja, kar pomeni, da trebušna vsebina v kile ne more sama nazaj v trebuh in posledično lahko pride do odmrtja vkleščenega organa.
Pri simptomatskih kilah priporočamo operacijo.
Pri simptomatskih kilah priporočamo operacijo. Najpogostejše težave, ki jih kila povzroča so bolečina, občutek slabše moči trebušnih mišic, težave pri odvajanju blata ali uriniranju.
Kila diagnosticiramo najpogosteje s kliničnim pregledom, v primeru nejasnosti pa se poslužujemo še ultrazvoka ali magnetne resonance.
Operacija – hernioplastika
je poseg, pri katerem hibo v steni popravimo običajno z uporabo mrežice (Lichtenstein, laparoskopske tehnike), lahko pa tudi z lastnim tkivom (Shouldice, Dessardo, Bassini,…). Pri uporabi mrežice pride v naslednjih dnevih in tednih do vraščanja lastnega tkiva skozi njene pore in se tako le-ta vgradi v trebušno steno. Pri uporabi tehnike brez mrežice, pa običajno naredimo večslojno rekonstrukcijo stene z lastnim materialom in uporabo nerazgradljivih šivov.
Hernioplastika po Lichtensteinu
(klasična metoda z mrežico)
V lokalni, spinalni ali splošni anesteziji v dimljah naredimo prečni rahlo poševni rez v dolžini 6-10 cm, odpremo mišično ovojnico, najdemo kilo in jo bodisi pogreznemo v trebušno votlino ali izrežemo, nato pa preko oslabljenih tkiv položimo in prišijemo mrežico. Na koncu še zašijemo rano po slojih.
Pacient lahko bolnišnico zapusti nekaj ur po operaciji.
Po operaciji je potrebno 2.-3. dan rano previti, kožne šive pa se odstrani cca. 10 pooperativni dan. Priporočamo cca. 3 tedne počitka (odvisno od bolečine), nato lahko pacient stopnjuje aktivnosti do meje bolečine.
Stopnja ponovitve kile po operaciji je ocenjena med 1-5%, lahko pa se pojavlja t.i. kronična bolečina, ki lahko traja več kot 6 mesecev, ki je ponavadi posledica brazgotinjenja kožnih živcev ob mrežici in se zdravi običajno z lokalnimi blokadami, redko z operacijo.
Hernioplastika po Shouldice principu
(klasična metoda brez mrežice)
Postopek je v osnovi enak kot pri Lichtensteinovi metodi, s tem da namesto mrežice štirislojno zašijemo oslabelo zadnjo steno dimeljskega kanala z nerazgradljivi šivi. Tehnika uporabljamo pri mlajših, aktivnih športnikih, kjer so tkivni sloji še dobro ohranjeni in je takšna rekonstrukcija učinkovita.
Pacient lahko bolnišnico zapusti nekaj ur po operaciji.
Rehabilitacija je podobna kot pri Lichtensteinovi metodi, vendar običajno traja dlje zaradi višje stopnje bolečine.
Ocenjujejo najmanjšo stopnjo ponovitev, je pa zgodnji pooperativni potek bolj boleč od tehnike z mrežico.
Laparoskopska TAPP hernioplastika
Pri tej metodi je nujno potrebna splošna anestezija. Skozi majhen rez nad popkom napihnemo trebuh s plinom in uvedemo kamero, nato pa naredimo še 2 mini reza v spodnjem delu trebuha, skozi katere vstavimo delovne inštrumente. V notranje strani trebušne stene najdemo kilo, pripravimo ustrezno velik prostor okoli nje in položimo mrežico, ki je običajno nič ne fiksiramo, pokrijemo jo z najbolj notranjo ovojnico trebušne votline in zašijemo rane na trebuhu.
Prednost te metode je, da lahko skozi iste reze popravimo kilo tudi v drugem dimeljskem predelu, hkrati pa ocenjujejo, da kronične bolečine po operaciji naj ne bi bilo. Slabost tehnike pa je, da obstaja možnost krvavitve med posegom, kar je pri klasični tehniki izredno redko. Redko se pojavlja še oteklina v dimljah po operaciji – serom (nabiranje tekočine v praznem prostoru), ki pa ne zahteva dodatnih ukrepov in običajno samo izzveni.
Pacient bolnišnico predvidoma zapusti naslednji dan po operaciji.
Rehabilitacija je pri tej metodi krajša, ker je bolečin manj, hkrati pa napenjanje trebušnih mišic še bolj stabilizira položaj mrežice, tako da navadno zgodnje fizične aktivnosti ne omejujemo.
Popkovna in epigastrična hernioplastika
Pri kilah okoli popka in nad popkov uporabljamo bodisi lokalno ali pa splošno anestezijo. Zareže se predel nad samo kilo in se v primeru, da gre za defekt večji od 1,5 cm običajno vstavi mrežico.
Pacient lahko bolnišnico zapusti nekaj ur po operaciji.
Ker so mišične sile okoli popka relativno velike, svetujemo izogibanje fizični aktivnosti vsaj 6 tednov po operaciji.
Pooperativna kila
Po kakršnikoli trebušni operaciji se lahko pojavi kila. Lahko je sicer majhna, običajno pa gre za velike defekte, kjer je potrebno rekonstruirati celotno srednjo trebušno linijo. Gre za velik poseg, ki je možen samo v splošni anesteziji. Potrebna je tudi dobra priprava bolnika in predvsem CT diagnostika za oceno defekta in mišic. Glede na izgled kile med operacijo, se odločimo za velikost, vrsto in položaj mrežice, ki jo ponavadi vstavimo pod mišice, da stoji najbolj fiziološko, zmanjšamo verjetnost okužbe materiala in bolečin.
Rehabilitacija je dolgotrajna, svetujemo nošenje kilnega pasu 3 mesece, v tem času tudi niso zaželjeni fizični napori, razen nujnih dnevnih aktivnosti. Čas hospitalizacije je tudi različen – navadno vsaj 4 dni.