Dimeljska nevrektomija

Redko po operaciji dimeljske kile se pojavlja kronična bolečina, ki zahteva dodatno zdravljenje. Vzrokov je več:

• ponovitev kile
• urološki – kronična vnetja
• stisnjenje oziroma brazgotinjenje živcev pod/na mrežico
• ortopedske bolezni (bolezni kolka in hrbtenice), ki se izražajo z bolečino v dimljah
• vnetje mišic v dimljah
• infekt mrežice.

Pristop k zdravljenju je sledeč – če takoj posumimo, da gre za t.i. nevropatsko bolečino (bolečina, ki izvira iz živcev), lahko injiciramo blokado v boleč predel. Druga možnost pa so vaje za stabilizatorje medenice. Pacient pride na kontrolo po 4-6 tednih in ponovno ocenimo stanje. V kolikor ni bilo v tem času nič boljše, je potrebna nadaljnja diagnostika, če pa je prišlo do izboljšanja oziroma popolne umiritve bolečine, nadaljnji ukrepi niso potrebni, lahko pa apliciramo ponovno blokado, če se bolečina ponovi. Pri tistih, kjer se po uspešnih blokadah težave ponavljajo, ponudimo možnost nevrektomije, ki pa jo vsekakor ne izvajamo prej kot 6 mesecev po prvi operaciji.

Poseg izvajamo v spinalni ali eventuelno v splošni anesteziji. Naredimo rez po stari brazgotini, ki ga običajno podaljšamo proti zunanjemu delu. Pregledamo celoten predel pod mišično ovojnico, mrežico, v kolikor ne stoji pravilno, lahko odstranimo in na koncu posega nadomestimo z novo. Poiščemo tri živce, ki oživčujejo dimeljsko-stegenski predel in jih v celoti sprostimo in ocenimo kateri od le-teh je zabragotinjen in povzroča bolečino in ga je potrebno odstraniti, običajno pa izrežemo kar vse tri. Bolečina praviloma mine takoj po operaciji, oziroma se spremeni tip bolečine, ki pa v nekaj dneh tudi izgine.

Hkrati pride tudi manjšega izpada občutka na koži v dimljah, ki pa se dostikrat po nekaj mesecih delno ali v celoti povrne.

Fizičnih omejitev po operaciji ni, uspešnost metode je visoka – bolečina v 80% izgine v celoti, v ostalih primerih pa pride vsaj do bistvenega izboljšanja.