Žolč je pomembna telesna tekočina, ker deluje kot detergent, ki raztaplja zaužito hrano, predvsem maščobe in delno tudi ostale elemente v hrani. Nastaja v jetrih in se skoncentriran shranjuje v tako imenovanem žolčniku. Ta se nato ob zaužitju hrane bogate z maščobami skrči in potisne veliko količino žolča v dvanajstnik, kjer pomaga pri raztapljanju maščob, da se le-te lahko potem absorbirajo v krvni obtok.
Vzroki za nastanek kamnov in simptomatika
Kadar žolčnik deluje nepravilno, v njem nastajajo kamni. Vzrokov je več – neredna in nepravilna prehrana, stres, genetska nagnjenost… Ni sicer nujno, da bo ob nastalih kamnih sploh prišlo do bolečin, tako da pogostost žolčnih kamnov ni čisto jasna.
Kadar pa pride do simptomov, pa so to navadno bolečine, ki so največkrat povezane z zaužitjem določene prehrane in se pojavijo nekaj ur po hrani, so krčevite in v predelu pod desnimi rebri. Trajajo od nekaj minut do nekaj ur, v kolikor vztrajajo več kot 12 ur, se bo najverjetneje pojavilo vnetje žolčnika.
Mehanizem nastanka bolečin je zapora voda – povezave med žolčevodom in žolčnikom s kamnom. V kolikor se kamen uspe umakniti nazaj, bolečina popusti. V kolikor pa se zagozdi, pa običajno pride do vnetja.
Vnetje žolčnika običajno zdravimo operativno – urgentna operacijo, s tem da je čas okrevanja daljši, pacient po operaciji tudi še potrebuje antibiotično zdravljenje, zapletov pa je več kot pri ne-vnetih žolčnikih, predvsem se lahko pojavljajo krvavitve in puščanje žolča po operaciji.
Zdravljenje
Pri simptomatskih kamnih svetujemo kirurško zdravljenje. Z laparoskopsko operacijo vedno ostranimo žolčnik skupaj s kamni. Žolč se po operaciji ne shranjuje več v »rezervoarju«, ampak samo še v žolčevodu. Njegovo izločanje v dvanajstnik se ohrani, tako da odstranitev žolčnika na samo prebavo nima bistvenega vpliva pri normalni prehrani.
V kolikor se pacient ne odloči za operacijo, pa se poslužujemo zdravil, ki zavirajo pretirano krčenje žolčnika in s tem zmanjšujejo bolečino. Pri hudih simptomih ta način zdravljenja ne pomaga, prav tako ne preprečuje eventualnega vnetja žolčnika.
Operacija
Izvedemo jo v splošni anesteziji. S CO2 napolnimo trebušno votlino, da dobimo delovni prostor. Nato vstavimo posebno kamero v trebuh in naredimo še dve do tri dodatne luknjice, skozi katere uvedemo delovne inštrumente, s katerimi ostranimo žolčnik. Včasih ob zaključku operacije vstavimo drenažno cevko za dan ali dva, preko katere lahko se izprazni manjša količina krvi, ki se je nabrala med operacijo ali po njej.
V redkih primerih, predvsem kadar vidljivost s kamero ni možna, se odločimo za klasično operacijo – rez pod desnimi rebri. Tudi v tem primeru odstranimo celoten žolčnik s kamni. Za ta tip operacije se običajno odločimo, če je pacient predhodno že imel operacijo v trebuhu in pričakujemo, da laparoskopija ne bo dovolj varna. Lahko pa se zgodi, da med samo laparoskopsko operacijo nikakor ne uspemo varno zaključiti operacije ali pa pride do kakšnega zapleta, tedaj se odločimo za konverzijo v klasično metodo.
Zapleti
Operacija je standardizirana in varna, zapleti so zelo redki. Še najpogostejše so pooperativne krvavitve, sledijo puščanje žolča, poškodba žolčevoda, črevesja ali želodca.
Zdravljenje zapletov je odvisno od tipa in obsežnosti zapleta.
Okrevanje
Čas hospitalizacije je odvisen od pacienta, bolezni in poteka operacije. Običajno pacienti zapustijo bolnišnico naslednji dan. V primeru bolečin se lahko hospitalizacija podaljša za kakšen dan, v primeru vnetja ali zapletov, pa lahko tudi več dni ali tednov.
Šive se odstrani 7 do 10 dan po operaciji. Približno 1 teden po operaciji svetujemo še žolčno dieto. Fizične aktivnosti so dovoljene po 3-4 tednih.